Kulturna in naravna dediščina

100000000000015f0000010fe3a3324c

Obiskovalcem Kanomlje pomeni posebno doživetje ogled francoskih Ovčjaških klavž . Te klavže so najmlajše izmed »slovenskih piramid« na idrijskem. Bile so zgrajene leta 1813 v času Napoleonovih Ilirskih provinc. Klavže so služile za zajezitev velike količine vode, do 120.000 m3 naenkrat, katere moč je odplavljala v dolino les za potrebe idrijskega rudnika. Na kamniti plošči je vklesan napis Sub imperio Napoleonis 1813. Kanomeljske klavže, po dimenzijah primerljive z idrijskimi, so obratovale do leta 1926 – uradno so delovale natanko 99 let in ob plavljenju naenkrat splavile po 1.500 m3 lesa do 8 km oddaljenih grabelj na Poklonu pri Spodnji Idriji. Lahko si predstavljamo trušč in grmenje po dolini Kanomlje vsako jesen, ko je bila »klavža« - splavljanje lesa po reki navzdol. Leta 2005 so bile obnovljene. Obnova je potekala kot vzoren primer sodelovanja med gospodarstvom in kulturo. Pri obnovi klavž – tehničnega spomenika so sodelovale Soške Hidroelektrarne in Ministrstvo za kulturo RS. Akumulacija vode za obnovljenimi klavžami pa služi mali HE Klavžarica.


Nedaleč stran se čez skalnate pečine spušča slap Ovčjak, ki v celoti meri 27 metrov. Divja narava in redko rastlinje, med njimi najdemo tudi Jeglič, nam da vedeti, da je to območje še povsem neokrnjeno. Če se povzpnemo višje mimo Trahovega malna pod vojskarsko planoto najdemo vhod v povsem neodkrito Vovkova jamo v kateri se skriva veliko jezero.
Nedaleč stran od Klavž stoji mogočna domačija Šturmajce na kateri je v času razcveta domačije živelo preko 70 ljudi. Domačija je ohranjena v prvotni obliki in naš namen je bil ohraniti domačijo pred propadanjem. Dandanes je zaščitena kot kulturni spomenik in si jo je mogoče ogledati. V njenih prostorih društvo izvaja razne aktivnosti, med drugim tudi razstave raznih slikarjev. Društvo že vrsto let poleg ostalih delavnic izvaja tudi delavnice peke kruha za šolske otroke. Otroci ob obisku izdelujejo tudi izdelke iz papirja učijo pa se tudi igranja vovkalce.


V času Ilirskih provinc na začetku 19 stoletja so na območju Kanomlje nastale ene redkih ljudskih umetnin - freske z nabožno vsebino na pročeljih hiš. Takšne freske so bile izdelane pri Mohoriču in Jevanišu in so na kašči še vidne, kot tudi na hiši domačije v Šturmajcah. Freske na domačiji na Rovtu so bile odstranjene in so shranjene v Mestnem muzeju v Idriji. Veriga fresk na glavnih stavbah domačij, z motivom Višarske Matere božje se vleče iz Idrijskih Krnic čez Kanomljo, Gorenjo Trebušo in Šentviško Planoto. Ta motiv naj bi označeval romarsko pot na Sveto Goro in sporočal romarjem, da pod to streho lahko dobijo prenočišče.
Ob poti ki pelje na Vojskarsko planoto stoji domačija Pr Ivaniš, na njej je ohranjena še delujoča kmečka kovačija. Danes zanjo skrbi Sandi Bončina vnuk zadnjega kovača Henrika na tej kovačiji.


Klame so prav poseben kraj v Kanomlji. Obiskovalec mora imeti več pogojev, da si jih lahko ogleda. Lepo vreme, ne sme te biti strah in izbrati je potrebno pravi čas v letu, da ni veliko vode. Ko si v Klamah pozabiš na zunanji svet, in se prepustiš naravi, ki ti ponuja paleto kamnitih skulptur saj v dolžini dveh kilometrov lahko najdeš veliko mineralov in fosilov. Približno na polovici soteske nas preseneti brezno, kjer reka ponikne in pride na plano nekaj kilometrov nižje pri domu Ribičev.


V neposredni bližini ob cesti na Vojsko si lahko ogledate eno  najlepših zbirk fosilov in mineralov v Sloveniji. Lidija Klemenčič z veseljem pokaže zbirko, ki jo je uredil njen pokojni mož Janez. 


Ciril in Sandra Rupnik priznana čebelarja pridelujeta med za katerega sta prejela že celo vrsto zlatih priznanj.

Kanomlja je med drugo svetovno vojno plačala svoj davek in o tem pričajo spominska obeležja V Brd, na Žirivčkovi planini, V spodnjem Belem Brd, v zgornjem Belem Brd, Pri Šinkovcu in na Marožicah.


V Kanomlji pa je poleg naštetega tudi veliko pohodnih poti, ena takih je krožna pot mimo točk kulturne in naravne dediščine. Obenem kraj nudi možnost kolesarjenja, teka, nordijske hoje, skratka vse kar nam nudi neokrnjena narava.